Jutranje potovanje proti Astrosu popestri lokalni cucek, še eden od tistih, ki ne marajo kolesarjev. Ampak to so cucki velikosti nemškega ovčarja. In jezni za popenit. Ne pomagajo lepe besede, saj ne razumejo slovensko 🙂 .

V Astrosu se odcepiva na lepo, mirno cesto, ki naju nato čez cel dan vodi tik ob morju, mimo samotnih plaž in dolgih obal ter navzdol v zalivčke in spet navzgor na polotočke. Kljub na ta način naštepanim 850 višincem, nama ni hudo. Vasi so lepe, koze na paši tudi, še psi so tukaj bolj umirjeni.

Eno od praznih plaž izkoristiva za globoko razmišljanje o življenju. Tukaj sva skoraj našla smisel. Potovalne torbe sva razbremenila za par pločevink pive. Temperatura je sicer znosna, 33 C na soncu, ampak veter stalno pihlja in naju hladi. Voziva v dolgih rokavih, saj smo nekateri opečeni še od prvega dne.

Po 82 km skoraj padeva v Leonidio. Zelenjavarski kraj v dolini neštetih rastlinjakov.

Kosmas prihajava. (prelaz z 1150 m vzpona).

*********

Na 82 km dolgi poti z 850 vm iz Nafpliona do Leonidia, sva videla pastirje s svojimi čredami ovc in koz, ki se pasejo prosto na hribu. Tudi ob cesti je bila ena velika črna koza, ki se me je ustrašila in skočila Milošu pred kolo. Obala ima čudovite zalivčke s kamenčki in kristalno čisto vodo. Na opoldanski siesti sva si močila noge v morju.

Vse do ravnine pred Leonidiom nisem videla njiv ali večjega vrta, ampak le nasade oliv. V lepo obdelanih nasadih so napeljane namakalne cevi od drevesa do drevesa, videla sem tudi manjšo njivico, na kateri so namakali krompir. V zalivu pred Leonidiom se odpre široka dolina, katero obdajajo visoki hribi in tu je zemlja vsa obdelana. Ogromno je rastlinjakov, kar ni pokrito so pa nasadi citrusov.

Na dvorišču kjer danes spiva, raste limon poln sadežev, star čez 50 let. In kmalu ga bodo obirali, kot je dejal gospodar.

Fotoalbum:

https://plus.google.com/photos/116323907091270313254/albums/6140629215822340065?banner=pwa