Izziv za naskok hriba je bila SOTA aktivacija, saj s tega vrha do zdaj ni delal še nihče.

Vzpon sva začela v Nerezinah, na nadmorski višini pomola. Do cerkve Sv. Nikola, ki je na višini 557 m, vodi lepo vzdrževana in markirana planinska pot. Narava je tu neverjetno lepa. Kamniti pašniki so polni žajbla, ožepka in materine dušice. Višje pa se začne borov gozd, ki nudi senco vse do cerkvice. Razgledi so od tu neverjetno lepi. Midva sva sicer bila zaradi močnega jugota in s tem povečane oblačnosti za njih malo prikrajšana.

Do vrha Osoršćice, 588m visokega Televrina je bil le še kratek skok. Razgledov tu skoraj ni, zato je tudi vrh precej manj obiskan in tudi manj markiran.

Tik ob kamnu, ki označuje vrh sva postavila SOTA bazo z anteno in radijsko postajo ter ob njej prebila naslednjo uro.

Po jeklenicah sva sestopila na zahodno stran hriba in se spustila do špilje M. Organac ter naprej do Vele Jame. Pot je kar naporna in dolga. Zemljevid, ki ga dobiš v turistični agenciji in ima vrisane tudi pl.poti po Osoršćici je le približen in s tem zelo zavajujoč. Postavitev točk, razdalje v minutah in proporcije so kar tako tako. Pri Veli Jami je oznaka za Osor, ki pravi da je do tam še dve uri in pol. Če se podvizava bova še ujela zadnji avtobus za Mali Lošinj, sva si rekla. Sledil je strm vzpon na vrh grebena. Še ovce so bežale pred nama, tako je šibalo navkreber. Na vrhu se nama prvič odpre pogled na 500 metrov nižji Osor. Po stezi se zapodiva proti njemu, hodiva po poteh, ki so čudovito obdane s suhozidi in se čudiva ciklamam, ki jih je poln gozd.

SOTA je uspela, midva sva v telovadnih copatah preživela in na koncu še zadnji avtobus ujela.