95 km / 1165vm

Spet sva na poti. Tokrat sva si izbrala jadranske otoke. No, nekaj od njih. Kot prvi je tu Cres.

Vlak iz Nove Gorice naju je pripeljal do Il. Bistrice. Bolj proti jugu in čez mejo ni mogel, ker hrvati popravljajo železnico. Tako sva jo lepo mahnila proti Jelšanam, na hitro prestopila mejo, zavila v Rupo in naprej po stari cesti do Matuljev in Opatije. Cesta proti Brestovi obišče vsak zalivček, ki je na poti in tako sva pri trajektu imela za sabo že dobrih 700 višincev, kljub temu, da sva šla “dol” na morje.

Malo sva cvikala 10 km vzpon od Porozin proti odcepu za Beli, kjer naj bi bila najvišja točka današnjega odseka po Cresu. Površen pogled na zemljevid je dejal, da se bova vzpela na okoli 350 metrov višine. Po devetih kilometrih vzpenjanja po popolnoma prazni cesti po kateri sva lahko mirno vijugala,  je kolesarski števec kazal že 455 m višine. Na koncu sva jih imela za seboj skupnih vzponov nekaj manj kot 1200 višinskih metrov.

Na Cresu so ciklamini že v polnem razcvetu. Očitno so zamenjali mesec april z mesecem avgustom 🙂 . Od naših se razlikujejo po tem, da sploh ne dišijo. Zato pa toliko bolj diši žajbelj,  ki ga je poln otok. Cvetel bo šele čez kakšen teden, zaradi česar sva bila malo razočarana. Cvetijo namreč  le posamezni grmički, tik ob obali, kjer je očitjo toplejši zrak. Tudi gologlave jastrebe še zebe, saj jih ni bilo nikjer videti.

Dež se nama umika, plohe so uro pred nami in temperatura čez dan je v povprečju okoli 14 C.

P.S. Slike objavim, ko mi uspe jih naložit sem gor.