Po pasji budnici krdela potepuških psov, ki terorizira bližnjo avtobusno postajo, srečava bosanske kamioniste. Malo podebatiramo “po naški” in se po nakupu ustekleničene vode, ki je draga kot zlato (1€ za plastenko) poženeva proti jugu, smer Epidauros.
Pri nakupu sadja ob cesti, branjevka najprej pristopi k Lilici, poljubi grško zastavico, ki plapola odzadaj ter se šele nato posveti biznisu. Včeraj je ena gospa v manjši cerkvici poljubljala noge svetnikom na slikah. Vsem po vrsti. Enih deset nog… pardon, slik na steni.
Na 64 km poti prigarava 1122 vm ter se v Epidaurosu pridruživa francozom, nemcem in japoncem pri vzdihovanju ob lepotah kamnov, postavljenih za gledališče. Na nas naredi velik vtis akustika, ki je skoncentrirana na pol metrskem okroglem kamnu, sredi “odra”. Ostalo je pa kot piše v knjigah. Ogrommo, prelepo, mistično … kamnito. Dobri so bili.
V obmorskem Nafplionu imava pod ritjo že 94 km asfalta in 1250 višincev. Padeva v posteljo ……
Fotoalbum:
https://plus.google.com/photos/116323907091270313254/albums/6139923311872328897?banner=pwa




















